Kmetijska tehnika
Na področju kmetijske tehnike vam svetujemo na področju novih tehnik in tehnologij rastlinske pridelave. oz. reje živali, gospodarne rabe kmetijske tehnike (strojni krožki), preprečevanja nezgod in varovanja zdravja pri delu, ter obnovljivih virov energije. Svetujemo vam osebno po telefonu, v pisarni, na vaši kmetiji ali podjetju, pripravljamo predavanja, članke in oddaje v elektronskih medijih, organiziramo predstavitve, ter počnemo še marsikaj kar vam lahko pomaga k vašemu boljšemu informiranju in lažjih odločitvah na vaši kmetiji in/ali v vaši gospodarski družbi.
Mesto tehnike v kmetijskem in gozdarskem vsakdanu
Kmetijska in gozdarska tehnika pripomore k oblikovanju poklicnih, evropsko primerljivih in konkurenčnih kmetij predvsem z uvajanjem zmogljivih, a tudi gospodarnih tehnik in tehnologij pridelave rastlin in reje živali. Pri tem pa sploh ni nujno, da to pomeni tudi nakup novih strojev, pač pa lahko najem storitve preko strojnih krožkov oz. drugih oblik sodelovanja med kmetijami. Za manjše kmetije, ki bodo v bodoče pomenile zgolj dopolnilni vir dohodkov za kmečko družino, pa to pomeni praktično edino možnost za racionalno uvedbo sodobnih tehnologij. Kmetije, ki pa se bodo odločile za nakup novih strojev, bodo z opravljanjem storitev pridobile dodaten vir prihodkov za pokritje stroškov kmetijske tehnike in/ali opravljanje dopolnilnih dejavnosti. Veliko možnosti je tudi v uvajanju sodobnih načinov kurjenja lesne biomase, ki na eni strani pomeni dvig bivanjskega standarda družine, na drugi stani pa možnost za preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč, izrabo slabših gozdnih sortimentov, kakor tudi pridobivanje dodatnega prihodka s storitvami priprave lesne biomase in/ali prodaje toplote. Velike so tudi možnosti pri zmanjšanju izredno velikega števila nezgod pri delu v kmetijstvu in gozdarstvu, ki pa (žal) ostajajo iz leta v leto »neizkoriščene«. S sistematičnem delom na tem področju bi bilo mogoče preprečiti marsikatero človeško tragedijo in materialno škodo, posebej če bi se uporabniki vedno znova zavedli nevarnosti, ki prežijo nanje in vsak zase poskrbeli za varno in zdravo delovno okolje.
Kje smo danes?
V Sloveniji občasno investira v kmetijsko tehniko samo kakih 30 % kmetij, do cca 25.000 kmetij. Dejansko je 25.000 tudi tista pavšalna ocena števila kmetij, ki bodo v naslednjih letih še obstajale kot kmetije, z pridobivanjem dohodka samo iz kmetije (poklicne kmetije) ali pa tudi iz drugih virov, npr. zaposlitve (mešane in dopolnilne kmetije) in bile sposobne tudi investirati. Velika so pričakovanja pri pridobivanju obnovljivih virov energije, posebej pri pridobivanja dodatnega dohodka na kmetijah. A te možnosti so, razen za posamezne kmetije, precej omejene. Le pri energetski rabi lesa, ki je trenutno realno najbolj razpoložljiv in uporaben obnovljiv vir v kmetijstvu in gozdarstvu, je še veliko neizkoriščenih možnosti.
Pomembna možnost za zmanjšanje stroškov uporabe kmetijske tehnike je opravljanje in najemanje storitev. Večina slovenskih kmetij je namreč premajhna, da bi lahko racionalno izrabila sodobno kmetijsko tehniko. Med več različnimi možnostmi sodelovanja pri rabi strojev so se v srednjeevropskih državah in tudi pri nas izkazali strojni krožki, ki so se začeli ustanavljati v letu 1994. Trenutno je ustanovljenih 45 SK, ki geografsko v celoti pokrivajo državo, v njih pa je vključenih okoli 5700 kmetij. V letu 2007 je bilo zabeleženih okoli 137.000 ur storitev, kar pomeni prihranek cca 250 traktorjev (dejansko opravljenih nekajkrat več). Število vključenih kmetij je ob ocenjenem potencialnem številu 24.000, še relativno majhno, prav tako število opravljenih ur storitev. Vzroki so v realno gledano kratkem času od začetka delovanja SK pri nas, številne negativne izkušnje kmetovalcev s skupno lastnino v strojnih skupnostih, nezadostno zaupanje v kakovost opravljenih storitev, velika količina neustrezne, tehnološko in tehnično zastarele, a še vedno uporabne tehnike. Pogost vzrok je tudi nepoznavanje oz. nerealno vrednotenje stroškov kmetijske tehnike, kakor tudi v še vedno nezadostna informiranost o možnostih, ki jih nudi članstvo v strojnem krožku.
Kmetijstvo in gozdarstvo spadata med tiste delovno intenzivne panoge, kjer so udeleženci izpostavljeni številnim nevarnostim. V Sloveniji so razmere še posebej kritične v zasebnem sektorju. Poglavitni vzroki za nezgode so v neustreznem znanju in izkušnjah, utrujenosti kmetov, nočnem delu ter neustreznih strojih in njihovem vzdrževanju, pogosto pa tudi neprevidnost in lahkomiselnost. Mnogokrat se zahtevna in nevarna dela opravljajo brez ustrezne usposobljenosti in potrebne varovalne opreme, kar se še posebno kaže v izredno velikemu število nezgod s smrtnim izidom, v katerih so bili udeleženi traktorji brez kabine ali varnostnega loka. V kmetijstvu in gozdarstvu je v Sloveniji pri delovnih nezgodah v povprečju še vedno umre okoli 40 ljudi. Poleg tega se vsako leto lažje ali težje poškoduje še okoli 6.000 oseb. Te številke so izredno visoke, posebno v primerjavi z drugimi, geografsko primerljivimi državami. Ker največkrat umirajo gospodarji, so to največkrat nepopravljive družinske tragedije, ki vodijo tudi v propad kmetije.
kaj lahko storimo za vas na Kmetijsko gozdarskem zavodu Novo mesto?
Tekoče in kritično spremljamo razvoj novih tehnik in tehnologij pridelave vas seznanjamo z njimi. Pri obnovljivih virih energije presojamo njihovo realnost in možnosti za uvajanja na naših kmetijah. Posebno pozornost posvečamo sodobni rabi lesne biomase in seznanjanju uporabnikov s prednostmi sodobnih načinov rabe in možnostmi za subvencioniranje investicij na tem področju. Aktivno sooblikujemo svetovalno mrežo LesEnSvet. Nove stroje tudi praktično preskušamo pri delu v praksi, v domačih pridelovalnih razmerah. Ugotovitve redno predstavljamo v reviji Kmetovalec, občasno pa tudi v glasilu KGZS Zelena dežela, časopisu Kmečki glas, ter avstrijski kmetijski reviji Der fortschrittliche Landwirt. Organiziramo tudi praktične predstavitve strojev in tehnologij. Slikovne reportaže objavljamo na www.s-k.si.
Trudimo se, da, da bi kmetovalci spoznali pomen zniževanja stroškov za izboljšanje rezultatov gospodarjenja na kmetijah in možnosti, ki se jim v tem okviru nudijo pri organizaciji rabe kmetijske tehnike. Skrbimo tudi sistemsko urejanje pogojev za delovanja Združenj za medsosedsko pomoč – strojnih krožkov. Ti zajemajo davčna vprašanja, plačilni promet in organizacijska. Z mednarodnim sodelovanjem in prenosom ter prilagoditvijo tujih izkušenj naj bi dosegli razširitev dejavnosti strojnih krožkov na druga področja, predvsem na opravljanje socialne in delovne pomoči ter še večjega obsega opravljanja dopolnilnih dejavnosti.
Želimo, da bi dosegli dolgoročni cilj “nič mrtvih in nič poškodovanih zaradi subjektivnih vzrokov” v kmetijstvu in gozdarstvu, kratkoročno pa občutno zmanjšali število nezgod. Želimo najti ustrezno in učinkovito mero med preventivnimi in represivnimi ukrepi na eni strani in sistematičnim delom in vprašanjem prostovoljnosti na drugi strani. Med preventivnimi ukrepi je nedvomno na prvem mestu spodbujanje zavedanja nevarnosti oz. dvig “kulture varnosti”. Na tem področju skrbimo tudi za informiranje kmetovalcev s predpisi na področju varnosti pri delu, cestnega prometa in motornih vozil.