Pridelava soje naših kmetijah še vedno predstavlja novost, ki pa se pospešeno uvaja tako zaradi dohodkovne podpore za beljakovinske rastline in drugih shem strateškega načrta kmetijske politike kot tudi zaradi podnebnih sprememb, ki terjajo spremembe kolobarjev.

slika SN SKP, povezava na https://skp.si/skupna-kmetijska-politika-2023-2027

V času dragih mineralnih gnojil in beljakovinskih krmil je prednost pri pridelavi soje tudi v tem, da kot metuljnica ne potrebuje gnojenja z dušikom hkrati pa izboljšuje kolobarje z žiti in koruzo. Domača pridelava soje kmetijam predstavlja napredek tudi v tržnem smislu, saj tako lažje pridejo do pridelkov in izdelkov višjih kakovosti, kot je mleko in meso brez GSO ali celo ekoloških izdelkov.

Slika: Zaščitni znak Pridelano-proizvedeno brez GSO in uporaba znaka na izdelku

Vključitev soje v poljski kolobar s koruzo in žitom poveča biotsko pestrost na njivah in sočasno  na živinorejskih kmetijah soja dopolni krmne obroke z lastno beljakovinsko krmo. Za povečanje samooskrbe z beljakovinsko krmo bi morali zasledovati cilje, zapisane v predlogu beljakovinske strategije za Slovenijo, po kateri bi vsaj 20 % posejanih površin s koruzo za zrnje nadomestili s sojo ali katero drugo zrnato stročnico. Tako bi se približali vodilnim državam v regiji, ki povečujejo delež krmnih beljakovinskih dodatkov brez GSO.

Priprave na setev soje je potrebno začeti v aprilu, da lahko uspešno izvedemo setev  do sredine maja,  ko so tla ogreta na 10^o C. Priporočena setvena norma je 100 do 120 kg/ha, kar predstavlja 50- 60 rastlin/m². Soja potrebuje za nemoteno rast simbiotske bakterije iz rodu Rizobium, s katerimi je seme že inokulirano v vrečah, lahko pa se odločimo še za dodatno inokulacijo, ki jo priporočamo še posebej na deviških tleh kjer soja še ni rasla ali pri starejšemu semenu.

Slika: Pripravka za inokulacijo soje (Biofix N in NS Nitragin)

Soji najbolj odgovarjajo njive, ki imajo globoka in strukturna tla s  pH  6,5 do 7,0. Manj primerna za sojo so zakisana tla, kjer zastaja voda. Za setev priporočamo uporabo žitnih sejalnic in medvrstno razdaljo 12,5 cm, ki bo tudi zmanjšala agresijo plevelov.

Tla za setev soje se  običajno pripravlja klasično s plugom oz. oranjem. Tudi pri setvi soje se uvajajo novi poljedelski sistemi  s plitko obdelavo tal brez obračanja zemlje (koncept ohranitvene obdelave) in sistem direktne setve, brez obdelave tal (no-till).  Tako prakso že nekaj let uvajajo na Kmetiji Urek iz Loč pri Dobovi, ki jo tokrat izpostavljamo kot primer dobre prakse, ki si jo lahko ogledate na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=k8Im4epRHWo.

Na kmetiji Urek sejejo prezimni dosevek iz rži in tritikale, ki ima namen ohranjanju zimske in spomladanske vlage v tleh, preprečevanju rasti pomladanskih vrst plevela in ohranjanju zračnih, strukturnih tal. Njiva se pripravi za setev brez oranja tako, da se prezimni dosevek  povalja s crimper valjarjem domače izdelave in nato s sejalnico vseje seme v mehansko neobdelana tla. Za takšno setev uporabijo specialno sejalnico Horsch avatar s prilagojenimi sejalnimi enotami, ki  mogoča setev tako, da rastlinski ostanki dosevka skoraj v celoti ostanejo na površini tal. Sejalnica ima krožne setvene lemeže, ki razprejo t. i. »T« brazdo. Pri proučevanju vpliva sistema obdelave tal na rast in pridelek soje so v različnih rastnih in talnih razmerah  rezultati poskusov zelo različni, kar pomeni, da so pridelki lahko višji za 37 %  ali nižji za 13%. 

Pri spremljanju razvoja plevelov v večletnih poskusih, je bila, v primerjavi z oranim delom  gostota plevelov  v fazi dveh pravih listov soje  večja tudi do 60 %.  Rastline soje so (ne glede na sistem obdelave  tal) fazo cvetenja dosegle sočasno, vendar so bile na oranem delu bujnejše in bolj temno zelene barve.

Več o pridelavi, predelavi in uporabi soje najdete na spletni strani http://zrnatestrocnice.um.si/, kjer so predstavljeni številni rezultati projekta inovativnega partnerstva EIP Zrnate stročnice.

Rezultate preskušanja zrnatih stročnic v letu 2022 najdete na povezavi: https://www.kis.si/f/docs/Zrnate_strocnice_1/REZULTATI_zrnate_strocnice_2022_2.pdf

Aktualno zatiranje plevelov v soji najdete na povezavi: http://agromet.mkgp.gov.si/pp/Notices/Details?NoticeID=14242

Pripravila: Mateja STRGULEC, KGZS Zavod NM