Krvava uš postaja vse bolj resen in gospodarsko pomemben škodljivec v jablanovih nasadih, ki ga je težko obvladovati. K temu pripomorejo tudi klimatske spremembe, saj se z dvigom temperatur oziroma milejšimi zimami izboljšujejo pogoji za njeno prezimitev. Težavo pridelovalcem predstavlja tudi vse manjši nabor dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev. Poleg osnovne škode, ki jo uši povzročajo s svojim sesanjem na različnih delih drevesa in s tem povzročijo nastanek različnih ran, šišk in rakastih tvorb, je velika škoda opazna tudi ob pobiranju plodov, saj so ti zaradi onesnaženosti z medeno roso, okuženi še z glivami sajavosti, tak pridelek pa postane netržen. Krvava uš je za zatiranje še zahtevnejša, saj ima na zadku posebne žleze, ki izločajo voščene niti, te pa jo ščitijo pred zunanjimi vplivi. Zaradi tega zahteva poseben pristop za uspešno zatiranje. Na drugi strani pa spoznanja o pomenu naravnih sovražnikov in ohranjanju biodiverzitete nalagajo odgovornost, da s škropilnimi programi ne posegamo v okolje in ne rušimo naravnega ravnovesja.

Več informacij in rezultate poskusa najdete v prilogi.