Slika 1: Poljski škrjanec (vir: DOPPS)

 

 

 

 

Z letom 2023 stopamo v novo programsko obdobje Skupne kmetijske politike 2023-2027. Politika v tem obdobju zasleduje tri osnovne cilje:  konkurenčnost in odpornost kmetijskega sektorja, varstvo okolja in podnebja ter skladni razvoj podeželja.

V okviru 11 SOPO (shema za okolje in podnebje) shem bo na voljo shema Zaplate neposejanih tal za poljskega škrjanca. Poljski škrjanec je bila nekoč ljudska ptica, danes pa je redkost, saj je bil njen upad v zadnjih 15 letih kar 60 %.  

Poljski škrjanec naseljuje odprte travnike, pašnike in njive z nizko vegetacijo in večjim deležem golih tal. Ptica gnezdi neposredno na tleh, kjer si izkoplje plitvo in zelo neopazno jamico v katero samica izleže 3-5 jajc. Kot talni gnezdilec ima rad zelo odprte površine in se praviloma izogiba predelom v bližini mejic, gozdov, stavb in daljnovodov, ker je tam njegovo gnezdo bolj izpostavljeno plenilcem. Na tleh se tudi prehranjuje, saj tam v toplem delu leta lovi različne žuželke, v hladnem delu leta pa med žetvenimi ostanki išče manjša semena in rastlinski material. Ptica na njivi ne povzroča škode, je pa lahko koristna pri odstranjevanju škodljivcev.

Kako lahko kmetje pomagate do večje populacije?

Glavni razlog, da je poljski škrjanec postal tako redek, je na njivah povezan predvsem z večjo pogostostjo hitrorastočih in gosto sejanih poljščin, kot so koruza, ozimno žito, sončnica ali oljna ogrščica. V visoki in gosti vegetaciji se namreč težko premikajo in lovijo žuželke, tam pa imajo tudi slabši razgled nad morebitnimi plenilci. Takšnim njivam se zato izogibajo. V več evropskih državah so ugotovili, da lahko gnezditveno gostoto in uspeh poljskih škrjancev povečajo, če so na njivah prisotne manjše zaplate neposejanih tal. V okviru projekta VIVEK je bilo v preteklih dveh letih na več lokacijah v Sloveniji izveden preprost ukrep:  med setvijo na njivi so na izbranem mestu ugasnili sejalnico, se za nekaj metrov s traktorjem zapeljali naprej in nato normalno nadaljevali s sejanjem. Na takšen način so na njivi nastale zaplate, ki so jo poljski škrjanci uporabljali do poletja.

 Slika 2: Zaplata neposejanih tal (vir: DOPPS)

Kako do podpore v okviru SOPO sheme?

Kmetje, ki imajo orne površine na območjih, kjer se je v preteklosti pojavljal poljski škrjanec in lahko v shemi sodelujejo, so bili o tem s strani MKGP-ja v začetku meseca oktobra pisno obveščeni. Na območju, ki ga pokriva KGZ Novo mesto je to na območju Krško-Brežiškega polja. Shema spodbuja puščanje zaplat neposejanih tal na ornih zemljiščih posejanimi s strnimi žiti, oljno ogrščico, deteljami, inkarnatko ali deteljno-travno mešanico. Posamezna zaplata mora biti v velikosti najmanj 25 m2 in širine najmanj 2,5 m. Od roba njive mora biti odmaknjena vsaj 5 m, kar je pomembno zaradi talnih plenilcev. Na ornem zemljišču velikosti 0,5 ha mora biti vsaj ena zaplata, na večjih površinah pa za vsakih 0,5 ha nadaljna zaplata. Shema je enoletna, kar pomeni, da se bodo lahko kmetje vsako leto na novo vpisovali ob oddaji zbirne vloge, skladno s kolobarjem. Ob vnosu vloge bo povedal le število zaplat in na katerih GERKIH so.  Kmetje ne bodo rabili voditi nobenih evidenc ali se udeleževat usposabljanj. Varstvo pred pleveli in zatiranje škodljivcev bodo lahko opravljali nemoteno, je pa zaželeno, da se v času gnezditvene sezone, ki poteka od konca marca do junija, po zaplati ne vozi. ARSKTRP bo skladno z izvajanjem kontrol na kraju samem meril velikost in število zaplat in izvajal administrativne kontrole (monitoring ustrezne KMRS).

V primeru nadaljnih vprašanj, smo vam na voljo. Vabljeni k vpisu v shemo.

Pripravila:

Mag. Urška Cvelbar, svetovalka za varovanje narave in okolja ter sadjarstvo