Večanje zavedanja in povpraševanja po varni ter lokalni hrani ustvarja trenutek, ki ga velja izkoristiti tudi s pridelavo zrnatih stročnic. Partnerji projekta smo v okviru 3-letnih aktivnosti, tudi na kmetijah v Beli krajini in Posavju želeli spodbuditi zavedanje o velikem pomenu zrnatih stročnic. S ciljem po večji prepoznavnosti, uporabi in pridelavi zrnatih stročnic, kot ene najpomembnejših členov v kolobarju smo osvetlil prednosti za rodovitnost tal in možnosti v uporabi, ki jih ta skupina rastlin prinaša v beljakovinski verigi pridelave, predelave in uporabe zrnatih stročnic.

Potrebe po stročnicah se na vseh svetovnih trgih povečujejo. Številna predelovalna podjetja, tudi v Sloveniji, iz leta v leto povečujejo svoje zmogljivosti za mletje in predelavo soje, boba, leče in drugih stročnic. Povečevanje lokalne oskrbe s primerno dodelavo zrnja in ustreznimi certifikati o vsebnosti neželenih kemičnih snovi, brez GSO, ali pridelano po zakonodaji o ekološki pridelavi, je lahko tudi nova poslovna priložnost.

V petek, 11. 3. 2022, je na daljavo potekala zaključna predstavitev rezultatov projekta EIP Zrnate stročnice. Predstavljeni so bili ključni rezultati s področja pridelave, prehrane, krmljenja in toplotne obdelave stročnic. Predstavitve si lahko ogledate na spletni strani projekta: http://zrnatestrocnice.um.si/.

Kljub temu, da je pridelava soje primerna za večino naših kmetij, ugotavljamo, da je ta pridelava še vedno novost za večino naših kmetij. Glede na to, da je delavno manj zahtevna in ne potrebuje posebne tehnike ter jo lahko pridelamo s strojno linijo za žita pričakujemo, da se bo v bodoče pridelovala na večjem obsegu njiv. Soja je metuljnica, ki ne potrebuje gnojenja z dušikom, in je zelo dobrodošla v kolobarjih s pšenico, ječmenom in koruzo, saj povečuje pestrost in zboljšuje rodovitnost tal tudi naslednjim poljščinam v kolobarju. Čeprav njena pridelava pri nas še ni tradicionalna, tako kot njena uporaba v živinoreji, pričakujemo, da bo podprta tudi v okviru skupne kmetijske politike do leta 2027, kot rastlina, ki ima vpliv na zmanjšanje podnebnih sprememb. Pridelano zrnje je na trgu iskano, saj je povpraševanje po gensko nespremenjeni soji veliko, možno pa je tudi krmljenje termično neobdelane soje. V tem času se je treba že pripravljati na setev soje. Nekoliko hladnejši začetek pomladi nam sicer ne bo omogočalo rane setve, ki se vedno bolj izvaja od sredine aprila dalje do začetek maja, ko so tla ogreta na 10o C. Priporočena setvena norma je 100 do 120 kg/ha, kar predstavlja 50- 60 rastlin/m2 . Soja potrebuje za nemoteno rast simbiotske bakterije iz rodu Rizobium, s katerimi je seme že inokulirano v vrečah. Soji najbolj odgovarjajo njive, ki imajo globoka in strukturna tla s pH 6,5 do 7,0. Manj primerna za sojo so zakisana tla, kjer zastaja voda ali če vsebujejo veliko dušika. 

V okviru projekta inovativnega partnerstva smo v zadnjih dveh letih, na 2 kmetijah v Beli krajini in Posavju iskali rešitve na tehnološka vprašanja pridelave ter predelave soje. V poskusih smo v dveh letih raziskovali primerne sorte za naše rastne razmere, učinke inokuliranja semena soje, učinke setve na različnih medvrstnih razdaljah in delovanje registriranih herbicidov na zmanjševanje zapleveljenosti. Več o rezultatih projekta inovativnega partnerstva EIP Zrnate stročnice – pridelava, predelava in uporaba si lahko preberete na http://zrnatestrocnice.um.si/ in s tem olajšate odločitev za njihovo pridelavo in uporabo na slovenskih kmetijah.