Slika1: žito; Jernej Martinčič

Shema je namenjena spodbujanju pridelave žit in ajde v Sloveniji ter spodbujanju potrošnika k nakupu izdelkov iz pridelkov slovenskih pridelovalcev žit in ajde.

 

Z znakom »izbrana kakovost« (IK) se označujejo pridelki pšenice, rži, ječmena, ovsa, pire, koruze, prosa in ajde ter vsi izdelki iz njih, ki ustrezajo kriterijem iz specifikacije (specifikacija je dostopna pri svetovalcih na Kmetijsko gozdarskih zavodih in na spletnih straneh zavodov ter na spletni strani MKGP:

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MKGP/Dokumenti-/IK_zita_spec_potrj_maj_23.pdf.)

Ključne besede: shema izbrana kakovost, žita, ajda

Avtor: dr. Dušica Majer, KGZS

GLAVNE ZAHTEVE PRI PRIDELAVI PO SPECIFIKACIJI IK:

• Površine:

           ·           če pridelovalec prideluje več vrst žit, lahko v IK vključi površine samo ene vrste žita ali pa več vrst žit,

           ·           v shemo IK mora vključiti vse površine na katerih prideluje isto vrsto žita v tekočem letu in so te površine v njegovi lasti ali zakupu in je na njih vrisan GERK.

• Kolobar:

                      ·           obvezen 5-letni načrt kolobarja,

                      ·           prepovedana pridelava iste vrste žita dvakrat zapored ali ajde trikrat zapored na isti površini,

                      ·           prepovedano dvopolje pšenice ali ječmena s koruzo.

• Obdelava tal:

                       ·           obvezna zadelava organskih ostankov v tla z oranjem ali mešanjem.

• Gnojenje:

                       ·           prepovedano je gnojenje z digestatom ali kompostom iz komunalnih čistilnih naprav,

                       ·           prepovedano gnojenje pšenice, rži, ječmena, ovsa in pire z gnojili, ki vsebujejo dušik vsaj štiri tedne pred žetvijo,

                       ·           pri žitih pred dognojevanjem obvezna analiza dušika v tleh ali rastlinah (laboratorijska analiza ali hitri talni nitratni test pred 1. dognojevanjem ali hitri rastlinski nitratni test za 2. in 3. dognojevanje).

• Varstvo rastlin:

                      ·           uporabljajo se lahko le FFS, ki so v Sloveniji dovoljena v integrirani ali ekološki pridelavi,

                      ·           pri pšenici, rži, ječmenu, ovsu, piri in koruzi je obvezna uporaba tretiranega semena,

                      ·           prepovedana je uporaba sredstev za desikacijo,

                      ·           piretroide lahko uporabimo le enkrat letno,

                      ·           obvezno tretiranje proti boleznim klasa,

                      ·           pri ajdi sta obvezni dve slepi setvi in mehansko zatiranje plevelov.

• Mikotoksini:

                      ·           v času žetve je pri žitih obvezna meritev deoksinivalenola (DON).

• Alkaloidi:

                      ·           pri ajdi se za zmanjšano prisotnost alkaloidov pred spomladansko setvijo ajde opravita vsaj dve slepi setvi,

                      ·           v času rasti obvezno mehansko odstranjevanje plevelov ter ročno odstranjevanje kristavca.

• Parametri kakovosti:

                      ·           obvezna je kontrola parametrov kakovosti,

                      ·           pšenica: beljakovine min 11,6% v suhi snovi, hektolitrska masa min 76 kg/hl, padno število nad 220 s.

• Skladiščenje:

                      ·           ločeno skladiščenje pridelkov IK od pridelkov, ki niso IK,

                      ·           prepovedana kapljična dezinsekcija žit.

• Evidence:

                      ·           za vse faze in postopke pridelave se vodijo evidence in hranijo potrdila (npr. rezultati meritev vsebnosti dušika v tleh ali rastlini, o nabavi ali tretiranju semena).

CERTIFICIRANJE:

           ·           pred uporabo označbe in zaščitnega znaka IK za označevanje pridelkov in izdelkov iz žit in ajde, se morajo proizvajalci certificirati pri certifikacijskih organih,

           ·           v postopek certificiranja se je treba prijaviti pri enem izmed certifikacijskih organov:

-       Bureau Veritas d.o.o., Linhartova cesta 49a, Ljubljana, tel. 01/47 57 600,

-       Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT), Vinarska ulica 14, Maribor, tel. 02/22 84 952,

-       Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM), Pivola 8, Hoče, tel. 02/ 61 30 831, 02/61 30 832.

           ·           pridelovalci se lahko certificirajo kot posamezniki ali pa skupinsko kot člani skupine proizvajalcev, zadrug, združenj ipd. Kmetom priporočamo skupinsko certificiranje, ki je cenovno ugodnejše in administrativno manj obremenjujoče,

           ·           stroški certificiranja so prvih pet let v celoti kriti iz intervencije v SN SKP 2023-2027.

PRIMERJAVA RAZLIK V ZAHTEVAH SPECIFIKACIJE IK V PRIMERJAVI Z INTEGRIRANO PRIDELAVO (IP) V INTERVENCIJI KOPOP:

• Obdelava tal:

                      ·           IK: obvezna zadelava organskih ostankov v tla z oranjem ali mešanjem.

                      ·           IP: obvezno zaoravanje ali mulčenje žetvenih ostankov, v primeru obdelave tal brez pluga morajo biti žetveni ostanki zdrobljeni do velikosti, ki ne omogočajo preživetja gosenic koruzne vešče.

• Gnojenje:

                      ·           IK: obvezna talna analiza na dušik pri vseh IK žitih v tleh pred 1. dognojevanjem ali hitri rastlinski nitratni test za 2. in 3. dognojevanje.

                      ·           IP: obvezna talna analiza na dušik pred na 10% njiv pred 1. dognojevanjem in na 10% njiv hitri rastlinski nitratni test za 2. in 3. dognojevanje.

• Varstvo rastlin:

                      ·           IK: pri pšenici, rži, ječmenu, ovsu, piri in koruzi je obvezna uporaba tretiranega semena, prepovedana je uporaba sredstev za desikacijo, piretroide lahko uporabimo le enkrat letno, obvezno tretiranje proti boleznim klasa,

                      ·           IP: navedenih zahtev nima.

• Mikotoksini :

                       ·           IK: v času žetve je pri žitih obvezna meritev deoksinivalenola (DON).

                       ·           IP: te zahteve nima.

PREDNOSTI SODELOVANJA V SHEMI IZBRANE KAKOVOSTI:

           ·           izboljšanje prodajnih cen pridelkov in proizvodov,

           ·           večji in bolj predvidljiv odkup ter stabilnejša cena,

           ·           izboljšanje tržnega pozicioniranja,

           ·           zadovoljitev pričakovanj potrošnikov,

           ·           večja prepoznavnost pridelkov in proizvodov,

           ·           dodatne točke pri merilih za izbor vlog za naložbene intervencije idr.,

           ·           100% povračilo stroškov certificiranja za obdobje 5 let,

           ·           podpore za promocijo proizvodov IK in skupinam proizvajalcev pridelkov in živil IK.

KMETIJSKI SVETOVALCI ZA POMOČ IN INFORMACIJE GLEDE POSTOPKOV PRIDELAVE:

Potrjena specifikacija 23.5.2023.pdf

sorte 2024 - opis priporočenih sort.pdf