Po spravilu žit in silažne koruze priporočamo njive čimprej zasejati s prezimnimi dosevki med katerimi so deteljno travne mešanice še posebej zaželene. Njihova prisotnost v kolobarju je včasih nujna iz naslova pogojenosti, prinaša pa tudi bogato krmo ter izboljšuje prilagajanje na podnebne spremembe in varovanje tal ter okolja.

Avtor: Mateja Strgulec

Nova programska shema močno podpira kolobarjenje, ki vključuje dosevke na več nivojih, tako v okviru enoletnih SOPO ukrepov kjer so podprte poletne setve naknadnih posevkov in dosevkov za ozelenitev preko zime. Na nivoju KOPOP operacij pa je izvedba dosevkov pričakovana pri skoraj vseh ukrepih na njivah (vodni viri, ohranjanje kolobarja, integrirana pridelava poljščin in vrtnin). Za ukrep naknadnih posevkov, ki so bili sejani po žetvi žit, se pričakuje, da njivo po spravilu glavne kulture čimprej zasejemo, da imamo do 15. avgusta že zeleno odejo.

Na nivoju zahtev za vse vlagatelje subvencij velja tudi zahteva o minimalni pokritosti tal, ki se mora vzdrževati na vsaj 80% njiv in trajnih nasadov na kmetiji v času od 15. novembra do 15. februarja. Poleg prezimnih dosevkov se tu dopušča tudi zastirko ali nepreorana strnišča. Na večjih kmetijah, ki gospodarijo z več kot 10 ha njiv je na 60% njiv obvezen vsaj 2-poljni kolobar, na 40% njiv kjer je dopuščena monokultura koruze ali drugih poljščin ob tem, da je dosevek obvezen.

Pred nami je čas, ko se bodo temperature umirile, pričakujemo tudi boljšo oskrbo rastlin z vodo in to je pravi čas za setev detelj in trav ter mešanic z njimi. Od sredine avgusta do srede septembra je najbolj priporočen za setev DTM. Posejane DTM imajo velik pozitiven vpliv na rodovitnost tal, saj nudijo zaščito njivam v času ko je erozija največja ter preprečuje izpiranje hranil in ostankov fitofarmacevtskih sredstev in povečujejo vsebnost organske snovi v tleh. Velik učinek predstavlja tudi zmanjšana potreba po gnojenju z dušikovimi mineralnimi gnojili naslednjim poljščinam, kar posredno zmanjšuje izpuste toplogradnih plinov na kmetiji. Slednje se dokazuje tudi na naših kmetijah. EIP projekt: Integracija dosevkov za ozelenitev tal v njivski kolobar, ki ga vodi Univerza Maribor se trenutno izvaja tretje leto tudi na petih kmetijah v Sloveniji, od tega na dveh na Dolenjskem kaže delne projektne rezultate, ki nakazujejo, da pridelek koruze ostaja enak tudi pri polovičnem gnojenju z dušikom, če imamo njivo predhodno posejano s prezimnim dosevkom iz inkarnatke, medtem ko za posejano ljulko to še ne moremo trditi.

Za uspešno zasnovo posevka DTM potrebujemo poleg ugodnih vremenskih razmer v času setve še ustrezno pripravo tal. Prednost dajemo zmanjšani obdelavi kolikor le tla to dopuščajo. V primerih močno zbitih tal bo sedaj priporočeno še rahljanje, morda tudi globlje. V kolikor imamo že povečan nivo humusa in so tla bolj plitka bo obdelava s krožnimi branami in večjo izvedbo sejalnice že zadoščala. Pred obdelavo tal je potrebno izvesti tudi založno gnojenje s fosforjem in kalijem medtem ko je poraba dušika v jesenskem obdobju dokaj nizka, do 50 kg/ha, kar bo omogočalo dobro prehrano deteljam in travam. V primeru, da prekomerno gnojimo z dušikom lahko pričakujemo slabšo rast detelj. Priporočen gnojilnoi odmerek ob setvi je tam do 15 m3 gnojevke. Učinkovitost gnojenje in uspešnost rasti DTM je precej pogojena tudi z ustrezno kislostjo tal. Slednja naj bo med pH6,5-7. V primeru bolj kislih tal priporočamo pred pripravo tal izvesti še apnenje z naravnim mletim apnencem.

Izbor vrst in sort trav in detelj v mešanicah

Za uspešno setev je treba izbrati ustrezno seme DTM. Pridelovalec naj izhaja iz potreb in intenzivnosti kmetije, načina rabe; paša ali košnja, lastnosti njivskih tal ter trajanja rabe v kolobarju. Kratkodobne DTM, ki se sejejo jeseni in se spomladi pokosijo ali podorjejo, se priporoča zasnovati z inkarnatko, grašico in mnogocvetno ljulko. V zadnjih letih se ti posevki pogosteje izvajajo in dajejo boljše rezultate v septembrskih setvah kot v avgustu. Najbolj pogosto se sejejo DTM za 2-3 letno kosno rabo. Mešanice za večletno rabo naj imajo več vrst detelj in trav. Med deteljno travnimi mešanicami običajno izbiramo med tistimi, ki imajo za osnovo črno deteljo ali lucerno. Mešanice z lucerno so primerne za tla, ki niso zakisana in imajo dobro strukturo. Tudi trave, ki jih kombiniramo z lucerno so običajno bolj skrbno izbrane, da zmorejo hitro regeneracijo in večkratne košnje. Običajno je to pasja trava in travniška bilnica, novejših sort ter mačji rep. Mešanicam, ki temeljijo na črni detelji je pogosto dodana še bela detelja, trpežna in skrižana ter mnogocvetna ljulka. Te rastline se ujemajo po ritmu rasti in razvoju in si ne konkurirajo. Mešanice z mnogocvetno ljuljko imajo bolj bujno spomladansko rast, medtem ko ima trpežna ljuljka vitalnejšo poletno rast. Mešanice se ločijo tudi po različnih odstotkih detelj in trav. Upoštevajmo tudi pravilo, da so za večletno rabo najbolj priporočljive pestre mešanice, ki vsebujejo vsaj 2-3 vrste detelj in vsaj 5 različnih vrst trav.

Opis nekaterih sort detelj in trav, ki jih najpogosteje vključujemo v mešanice, najdete na povezavi: https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/strokovna_gradiva/tehnoloska_navodila_za_pridelavo_mesani c_detelj_in_trav-skupno-splet_1.pdf

Pri izboru sort detelj in trav bodimo pozorni na to, da so preizkušene v naših razmerah. Rezultati preskušanj nekaterih detelj in trav in travno-deteljnih mešanic zadnjih desetih let so dostopni na spletni straneh Kmetijskega inštituta Slovenije: http://www.kis.si/Krmne_rastline. Kakšne pridelke v naših razmerah lahko pričakujemo od različnih sort lucerne, črne detelje ali različnih DTM, si lahko pogledate na povezavi: https://www.kis.si/f/docs/Krmne_rastline/J_TDM_2.pdf. Poleg višine pridelkov v večletnih poskusih boste našli tudi krmno vrednost pridelka: vsebnost surovih beljakovin in NEL vrednosti, na poskusih v Jablah in Rakičanu.

Podatki o rezultatih uradnih poskusov različnih sort črne detelje v Rakičanu:

Vir: https://www.kis.si/f/docs/Krmne_rastline/J_TDM_2.pdf.

Podatki o rezultatih uradnih poskusov različnih sort lucerne v Rakičanu:

Vir: https://www.kis.si/f/docs/Krmne_rastline/J_TDM_2.pdf

Podatki o rezultatih uradnih poskusov različnih DTM v Jabljah

Vir: https://www.kis.si/f/docs/Krmne_rastline/J_TDM_2.pdf

Mešanice za pašno rabo in dosejavanje v trajno travinje

Za pašno rabo je potrebno izbirati posebne mešanice, ki vsebujejo nižje trave in detelje in odpornejše na mehanske poškodbe. Posebno mešanico je potrebno izbrati tudi za dosejavanje v obstoječo travno rušo na trajnih travnikih. V tem jesenskem času priporočamo izvesti tudi ta ukrep na trajnem travinju.

TDM so ugodilke na njivskih tleh ker povečujejo delež organske snovi, izboljšujejo ogljični odtis kmetije in tudi širšega okolja. Jesenska setev DTM je boljša izbira kot setev spomladi. Z dobro agrotehniko v pridelavi DTM najhitreje in najceneje pridelamo kakovostno, najboljšo voluminozno krmo za rejne živali. Na ekoloških kmetijah ima setev in vzdrževanje DTM še pomembnejše mesto. Poleg kakovostne krme nudijo tudi varstvo pred pleveli in izboljšujejo rast naslednji glavni poljščini zaradi izboljšane prehrane z dušikom in zaradi alelopatskih učinkov. Veliki pridelki voluminozne in beljakovinske krme tudi v sušnih razmerah, enostavnost v pridelavi in skladiščenju jih še posebej odlikujejo, ko se njihova pridelava širi, kjer so zanje ustrezne rastne razmere.

Želim vam uspešno setev!

Mateja Strgulec

KGZS-Zavod NM