Posledice milih rastnih razmer običajno povečajo potrebe ekoloških posevkov žit po gnojenju in ostali negi. Pridelovalcem ozimin se vsako leto poraja vprašanje, kdaj je najbolj primeren čas za prve ukrepe in dognojevanje. Ob vedno pogostejših spomladanskih sušah je lahko gnojenje manj učinkovito, zato ne želimo zamuditi ustrezno vlažnih tal, ki so pogoj za učinkovito delovanje gnojil. Na ekoloških kmetijah je pomen gnojenja še bolj izrazit, saj običajno gnojimo z manj hranili in skušamo porabiti čim manj energije. Spomladi preverimo uspešnost prezimitve žit tako, da ocenimo stanje posevka, feno-faze razvoja žit, pojavnost bolezni in škodljivcev ter kondicijo rastlin.

Ključne besede: Ozimna žita, spomladanska nega, ekološka pridelava

Avtor: Mateja Strgulec

Toplo zimsko vreme je povzročilo, da ozimna žita skoraj niso prekinile  rasti, sedaj pa se razvoj  nadaljuje v fazo razraščanja. V primeru, da spomladi opazimo zelo zgodnjo faze razvoja listov, se lahko vprašamo, če morda nismo prepozno sejali. To še posebej velja za ječmen in rž, ki imata spomladi na razpolago krajši čas za razrast. Pri pregledu žit smo pozorni na sledeče dejavnike:

-          V primeru, da opazimo redko setev, kljub setvi priporočene setvene norme, ni tak problem, ker bodo žita to nadomestila z večjo razrastjo. Sicer priporočilo, da je eko. Pridelava uspešnejša, če so posevki redkejši. Ob tem imajo posamezne bili lepše možnosti (zaradi več prostora, svetlobe in hrane), da obrodijo obilne klase, ki bodo tudi bolj zdravi in imeli večjo kakovost zrnja. V takem primeru pa je potrebna še večja pozornost na pravočasno in zadostno gnojenje.

-          Ob pregledu prezimitve bodimo pozorni tudi na uspešnost strojne izvedene setve.

-          Preslegasta setev – vzrok mašenje sejalnice ob setvi neluščene pire. Past lahko predstavlja setev pire, če jo izvedemo z žitno sejalnico. Treba biti bolj pozoren. Uporaba oluščenega semena pire omogoča natančnejšo setev, a je kaljivost semena zaradi pogostih nepravilnosti pri luščenju, pogosto zelo nizka (le okrog 30%).

-          Priprava zaplat za poljskega škrjanca, ki je pripravljena namerno, že ob setvi ali zgodaj spomladi, za podporo poljskemu škrjancu.

Priprava zaplat neposejanih tal (najmanjše velikosti 25 m² in širine najmanj 2,5 metra), je namenjena izboljšanju gnezditvenih pogojev za poljskega škrjanca, za kar se koristi tudi plačilo iz enoletne Shema za okolje in podnebje (SOPO)  Namenjena je izboljšanju gnezditvenih pogojev za poljskega škrjanca tu na Krško brežiškem polju, pa tudi na nekaterih drugih območjih po Sloveniji.  Gre za ljudsko ptico, talno gnezdilko, ki se je številčno močno zmanjšala v zadnjih desetletjih. Ptica tako na njivah ne povzroča škode, je pa lahko zelo koristna pri odstranjevanju škodljivcev.

Kdaj in zakaj začeti s prvimi dognojevanji?

Prvo dognojevanje ozimin bo pravočasno in zato učinkovito, če bodo gnojila raztrošena tik preden rastline začnejo z rastjo in ko preteče prepoved gnojenja. S tem bomo izboljšali razrast,  gostoto posevkov žit in povečala se bo zasnovo klasa, kar povečuje pridelek. Pri ekološki pridelavi je ukrep prvega dognojevanja še pomembnejši kot v konvencionalni pridelavi, saj imamo na voljo le organska oz. živinska gnojila, ki delujejo bolj počasi. Literatura navaja, da je najkrajši potreben čas za delovanje gnojenja na rastlinah vsaj 14 dni, če so tla dokaj topla, vsaj 8^o C.

Uporabimo lahko, s katero pognojimo posevke v odmerku 10-15 m³/ha. Za večjo učinkovitost dušika iz gnojila je priporočena razredčitev z vodo v razmerju 1:1.

Hlevski gnoj je tudi zelo primerno gnojilo za prvo dognojevanje spomladi, vendar pod pogojem, da je predhodno kompostiran in fino raztrošen. Priporočeno gnojenje na srednje dobro založenih tleh je za pričakovani pridelek 4 t zrnja pšenice/ha, brez odvoza slame iz njive, je običajno v odmerku  4,5 t komposta iz hlevskega gnoja na hektar, da pa pokrijemo tudi potrebe po fosforju se priporoča dodati še 150 kg fosfornega 26% gnojila. 

Na višino potrebnega dognojevanja vpliva tudi izbor sorte. V primeru pridelave sodobne kakovostna pšenica sorte Aurelius, ali sorte ječmena Sonja ki ima tudi višje potrebe po dušiku; okrog 27 kg dušika za 1 tono zrnja, bomo za pričakovan pridelek 5 t zrnja/ha, pognojili  spomladi skupaj s 120 kg dušika/ha. To pomeni, da bo potrebno izvesti prvo dognojevanje v času razrasti s 40-60 kg dušika/ha in nato ponoviti odmerek še v začetku kolenčenja. V primeru, da, smo imeli dober predposevek detelj, ki lahko oskrbi žito s potrebnim odmerkom dušika, kar nam pokaže rezultat hitrega nitratnega testa. Za dober uspeh posevka priporočamo pred drugim dognojevanjem preveriti stanje dušika v tleh s hitrim nitratnim testom.

V zadnjem obdobju se povečujejo kmetije brez živinoreje. V teh primerih se  daje večji poudarek na ureditev kolobarjev z večjim deležem zrnatih stročnic oz. metuljnic kot so grah, soja, bob, lucerna in detelje, ki ustvarjajo učinek zelenega gnojenja in so najboljši predposevek ozimnim žitom. Priporočen delež metuljnic  v kolobarju naj bo vsaj 20-25%, oz.  v dve letni pridelavi v pet letnih kolobarjih.  S podorom  metuljnic (še posebej detelj) se tla obogatijo z dušikom, poveča pa se tudi vsebnost humusa. V primeru podora  večletnih detelj kot sta lucerna in črna detelja, pa tudi v primeru podora enoletne inkarnatke lahko pričakujemo v tleh do  200 kg akumuliranega dušik /ha, ki se začne postopno sproščati ko se tla ogrejejo na 8^o C, običajno proti koncu aprila. Dejanski doprinos dušika lahko preverimo s pomočjo hitrih nitratnih testov, ki pokažejo trenutno količino dušika, ki je na razpolago rastlinam v tleh ali že v rastlinah žit. Za izvedbo takega testa se obrnite  na svojega kmetijskega svetovalca, ki vam bo podal informacijo kako  in kdaj lahko opravite meritev.  

Na kmetijah z manj razpoložljivimi gnojili je bolj na mestu odločanje za manj zahtevne sorte za dušik, kot je npr. avtohtona sorta pšenice Gorolka. To je srednje zgodnja resnice, ki je v poskusih prepoznana tudi  kot dobro prilagodljiva na naše vremenske razmere. Glede na pričakovani srednje visoki pridelek zadošča že eno dognojevanje.

Precej imamo posejanih tudi starejših prednic pšenice kot so pira, enzrnica, ali dvozrnica. Slednjim dognojevanje z dušičnimi gnojili ni priporočeno. Pri teh preprostih rastlinah imajo omenjena organska gnojila pogosto negativen učinek na višino pridelka in kakovost, saj žita hitro poležejo, še posebej gostejši posevki.

Preprečevanje zapleveljenosti in rahljanje tal

Za zmanjševanje zapleveljenosti je najbolj uspešno preventivno delovanje z bogatim kolobarjenjem, ki vsebuje večji delež metuljnic in ugodilk ter vključevanje žita za metuljnice kot so grah, detelje DTM in lucerna. V tradicionalnem načinu pridelave žit se je zapleveljenost zmanjševala tudi s setvijo podsevkov. Ta ukrep priporočamo oživljati tudi v sodobnih tehnologijah.   Izvede se že v zgodnjem spomladanskem času, po 1. česanju, v fazi razraščanja žita. Priporočamo belo ali črno deteljo v odmerku do 10-20 kg/ha ali DTM. Spomladi zmanjšujemo zapleveljenost s česanjem posevkov.  Česanje se priporoča izvesti vsaj dvakrat do faze začetek kolenčenja. S česanjem bomo tla tudi prerahljali, žita se bodo ojačala in korenine bodo z večjo močjo srkala hranila iz tal. Za uspešno česanje je velikega pomena, da je žito posejano na enotno globino.

Na temo pridelave ekoloških žit smo s sodelovanjem Kmetijske svetovalne službe in Službe za varstvo rastlin pripravili tudi dva videoprispevka:

·         Ukrepi za nego ekoloških žit (https://www.youtube.com/watch?v=RRuAewptz00)

·         Ukrepi za varstvo ekoloških žit (https://www.youtube.com/watch?v=-SQS3ThhVyo&t=5s)

Povzetek pripravila: Mateja Strgulec, Svetovalka za poljedelstvo in ekološko kmetovanje, KGZS Zavod NM