Slika_1_Rumenenje ozimnega ječmena_Strgulec_M

Ozimna žita so v nadpoprečno toplem decembru in januarju napredovala v razvoju tudi v teh zimskih mesecih. Najbolj očitno je to pri pozneje sejanih posevki pšenice, ki so tudi prešli v fazo razrasti, oljna ogrščica pa v fazi rozet po prezimitvi. Na posevkih ječmena se tudi letos kažejo fiziološke motnje, ki se kažejo kot rumenenje ječmena, ki že pojenjuje tam kjer žita začenjajo z razvojem in rastjo. Zgodaj izvedeno prvo dognojevanje, čimprej po 15. februarju oziroma pred začetkom rasti,  je uspešen ukrep v oziminah, ki omili probleme pri slabši prezimitvi in nudi hranila, predvsem dušik za pospešeno spomladansko rast in razvoj posevkov žit in oljne ogrščice.

Ključne besede: ozimna žita, oljna ogrščica, dognojevanje

Avtor: Mateja Strgulec

Ozimna žita so v nadpoprečno toplem decembru in januarju napredovala v razvoju tudi v teh zimskih mesecih. Najbolj očitno je to pri pozneje sejanih posevki pšenice, ki so tudi prešli v fazo razrasti, oljna ogrščica pa v fazi rozet po prezimitvi. Na posevkih ječmena se tudi letos kažejo fiziološke motnje, ki se kažejo kot rumenenje ječmena, ki že pojenjuje tam kjer žita začenjajo z razvojem in rastjo. Pripišemo ga lahko motnjam v prehrani ječmena, lahko tudi  ostankom herbicidov uporabljenih v predhodnih kulturah.

Po deževnih in snežnih valentinovih padavinah ter napovedanih nizkih temperaturah, pod lediščem bo razvoj zopet upočasnjen. Kljub datumsko dovoljenem času za prvo dognojevanje, nam vremenske razmere ne omogočajo uspešnih prehodov njiv zaradi zasneženih in razmočenih tal ter prenizkih temperatur, ki ne omogočajo delovanja gnojil vsaj do tretje dekade februarja.

Zgodaj izvedeno prvo dognojevanje, čimprej po 15. februarju oziroma pred začetkom rasti,  je uspešen ukrep v oziminah, ki omili probleme pri slabši prezimitvi in nudi hranila, predvsem dušik za pospešeno spomladansko rast in razvoj posevkov žit in oljne ogrščice.

Kljub temu, da splošna prepoved gnojenja s tekočimi organskimi gnojili traja do 1. marca, lahko za dognojevanje ozimnih žit,  trav, DTM, oljne ogrščice in drugih prezimnih rastlin, ki potrebujejo dušična hranila zgodaj spomladi gnojimo že po 15. februarju,  v kolikor so izpolnjeni vremenski in talni pogoji. To pomeni, da tla niso preveč nasičena z vodo ali poplavljena. Tla tudi ne smejo biti zamrznjena ali zasnežena. Učinki prvega dognojevanja vplivajo na izboljšano razrast,  gostoto posevkov žit in povečala se bo zasnova klasa, kar povečuje pridelek. V pridelavi oljne ogrščice, ki ima večje potrebe po dušiku kot žita in z rastjo začne pri nižjih temperaturah pa je pravočasno dodani dušik še večjega pomena za uspešno rast in razvoj ogrščice.

 Pri ekološki pridelavi je ukrep prvega dognojevanja še pomembnejši kot v konvencionalni pridelavi, saj imamo na voljo le počasi delujoča organska gnojila

Vrste  in uporaba gnojil

Za prvo dognojevanje je pomembno da uporabimo dušično gnojilo, ki ima vsaj del dušika v nitratni obliki (npr. gnojilo KAN, NPK). Tako ga rastline lahko sprejmejo tudi v hladnejših talnih razmerah in s tem dosežemo željene učinke tako v žitih kot oljni ogrščici. Odmerek gnojila je natančneje določen z gnojilnim načrtom. Še posebej je pomembno upoštevati priporočeni odmerek gnojil  na dobro založenih tleh, kjer ste se odločili, da spomladi dodate tudi  fosfor in kalij.  Načeloma pa velja,  da za pričakovani pridelek 5-6 t/ha zrnja pšenice, gnojimo z dušikom v odmerku 50-70 kg/ha, kar odgovarja 200 – 260 kg gnojila KAN-a.. Odmerek gnojila prilagajamo tudi gostoti posevka žit. Gostemu posevku pšenice, kjer gostota presega 500 rastlin/m2 zmanjšamo odmerek za 10%, za ravno toliko pa ga povečamo  redkim posevkom z manj kot  300 rastlin/m2.  Dognojevanje ječmenu in rži naj bo v obsegu 40-70 kg dušika/ha. Oljna ogrščica potrebuje prvi spomladanski obrok dušika še bolj zgodaj spomladi kot žita. Obrok dušika naj bo še nekoliko višji, v količini 60 – 80 kg čistega dušika na hektar, ker ga rastlina dejansko potrebuje in z lahkoto sprejme.

V času 1. dognojevanja je potrebno posebno pozornost pri gnojenju žit in oljne ogrščice nameniti tudi dobri prehranjenosti rastlin z žveplom. Slednjega v naravi vedno bolj primanjkuje in ga je zato potrebno dodajati z gnojili . Žveplo je bistveno za dobro delovanje dušika,  za sintezo beljakovin in oblikovanje klorofila, kar prinaša višje in bolj kakovostne pridelke zrnja. Še večje potrebe po dodajanju žvepla se kažejo na peščenih tleh, v sušnih ali zelo mokrih razmerah ter v pridelavah brez živinskih gnojil. Okvirne potrebe žit po žveplu so 20-60 kg žvepla/ha.

Dodatki za zmanjševanje emisij amonijaka

Pridelovalci, ki želijo s čim manj  prehodi njiv dosegati visoke pridelke in varovati okolje,  je na voljo podpora iz SOPO sheme Dodatki za zmanjševanje emisij amonijaka. Tu imamo zahteve, da se uporabljajo počasi delujoča mineralna gnojila z oznako CE v funkcijskih kategorijah 5.A., 5.B. ali 5.C., kar pomeni, da vsebujejo inhibitorje nitrifikacije, denitrifikacije ali  ureaze. Lahko pa uporabijo tudi samostojni inhibitor, ki se doda pred ali ob nanosu  gnojil. Zahtevam bo pridelovalec zadostil le, če bo uporabil vsaj del počasi delujočih gnojil ali samostojni inhibitor že v tem času. Za hitrejše delovanje gnojila se priporoča dodati del dušika v nitratni obliki. 

Živinorejske kmetije, spodbujamo k rabi gnojevke ali komposta tudi v tem času, saj s tem izboljšujejo krogotok hranil na kmetiji in ekonomiko. Okvirno priporočilo za rabo v žitih, je 10-15 m3 gnojevke/ha, ki jo priporočamo razredčiti z vodo v razmerju vsaj 1:1. Za dognojevanje ogrščici pa so odmerki gnojila lahko še enkrat večji. Večji so lahko tudi v žitih, če se dodaja samostojni inhibitor nitrifikacije. Priporočamo pa izogibanju gnojenja v času negativnih temperatur, saj to lahko povzroči ožige na žitih.

Za boljšo učinkovitost dognojevanja ter zoper zapleveljenost  je priporočeno izvajati tudi česanje, s čimer gnojilo plitvo zadelamo v tla, omogočimo dostopanje zraka bližje koreninam, spodbujamo mineralizacijo organske snovi, kar sprošča dušik iz organske snovi ter razbija zaskorjenost tal. S tem mehanskim ukrepom začnemo, ko  se bodo tla dovolj osušila za prehod njive z mehanizacijo in bo nastopilo par dni sončnega vremena. Česanje se priporoča spomladi ponoviti vsaj dvakrat,  do faze kolenčenjem žit in ko so pleveli še majhni, po možnosti v fazi kličnih listov.  Česanje oljne ogrščice je možno a z večjo previdnostjo.

Več si lahko ogledate na tej povezavi https://youtu.be/jiPTPsHfeOc

Pripravila: Mateja Strgulec, Svetovalka za poljedelstvo, KGZS Zavod NM