Koruza je pri nas najbolj razširjena poljščina. Tudi po številu sort na tržišču je z naskokom pred ostalimi vrstami številčno najbolj zastopana. Prepoznavanje in uporaba napredka žlahtnjenja koruze v obliki priporočanja hibridov, ki so ob enakih tehnologijah (npr. pri enaki količini dodanega mineralnega N itd.) sposobni tvoriti večji pridelek strateškega pomena ter prepoznavanje hibridov, ki so tolerantnejši na abiotske in biotske strese je med prioritetami pri izboljševanju tehnologije  pridelave koruze. Kot eden najpomembnejših tehnoloških ukrepov, ki ima velik vpliv na dober pridelek koruze je pravilen izbor primernega hibrida  koruze,  ki je prilagojen na rastne razmere in daje dober pridelek ustrezne kakovosti.

 

 

 

Ključne besede: Koruza, izbor hibridov

Avtor: Mateja Strgulec

Koruza je pri nas najbolj razširjena poljščina. Tudi po številu sort na tržišču je z naskokom pred ostalimi vrstami številčno najbolj zastopana. Razlogov za razširjenost koruze je več, med njimi pa je v prvi vrsti pridelovalni potencial koruze, kjer v naših pedoklimatskih razmerah s koruzo na enoto površine najceneje pridelamo največjo količino energije. Navedeno je zanimivo za živinorejo, kjer lahko s pridelavo koruze ob večinoma majhnih obsegih skupnih površin na KMG zagotavljajo krmo. Dodatni razlogi za razširjenost so še enostavnost pridelave, kjer je koruza tehnološko gledano razmeroma enostavna za pridelavo ter dostopnost mehanizacije in delujoče odkupne verige. Po drugi strani pa je koruza med najobčutljivejšimi vrstami za sušo, vročinske strese in točo, vremenskimi pojavi za katere je predvideno, da bodo v prihodnjih letih naraščali. Tudi biotski vplivi so pričakovani, da bodo v prihodnje naraščali. Razlike med hibridi so velike in izhajajo tako iz fenoloških značilnosti, morfoloških karakteristik ali drugih genetsko pogojenih virov odpornosti. Pri pridelovanju poljščin je uporaba primernih sort, ki so prilagojene na rastne razmere, imajo dober pridelek ustrezne kakovosti in so dovolj odporne proti boleznim in škodljivcem ključnega pomena za uspešno pridelavo. Prepoznavanje hibridov, ki so tolerantnejši na abiotske in biotske strese je med prioritetami pri možnostih prilagajanja pridelave koruze. Po drugi strani pa je prepoznavanje in  uporaba napredka žlahtnjenja koruze v obliki priporočanja hibridov, ki so ob enakih  tehnologijah (npr. pri enaki količini dodanega mineralnega N itd.) sposobni tvoriti večji pridelek strateškega pomena.

Kot eden najpomembnejših tehnoloških ukrepov, ki ima velik vpliv na dober pridelek koruze je pravilen izbor primernega hibrida, ki je prilagojen na rastne razmere in daje dober pridelek ustrezne kakovosti ter je dovolj odporen na bolezni in škodljivce. S tem namenom je v Sloveniji že vrsto let vpeljan sistem preskušanja sort  koruznih hibridov za zrnje in silažo v Jabljah, Rakičanu, Mariboru in Novem mestu pa tudi v Ajdovščini in Biljah. Rezultati preizkušanja so objavljeni na spletnih straneh https://www.kis.si/JS_POLJEDELSTVO/, ki jo najdete kot Priporočena sortna lista koruze za zrnje in silažo za leto 2025.

Povzetek pripravila: Mateja Strgulec, Svetovalka za poljedelstvo, KGZS Zavod NM