Slika 1: Varovanje voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov je pomembna naloga vsakega kmeta (foto: Mateja Strgulec)

Časovne prepovedi, ki so opredeljene v Uredbi o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov veljajo v času od spravila pridelkov jeseni do začetka spomladanske rasti. Z upoštevanjem časovnih prepovedi zmanjšujemo verjetnost izpiranja hranil v površinske in podzemne vode. Zaradi različnih klimatskih razmer so v Sloveniji časovne prepovedi gnojenja opredeljene posebej za celinsko in posebej za submediteransko podnebje.

Ključne besede: gnojenje, omejitve

Pri nas s 15. novembrom nastopi  zimska prepoved razvoza tekočih organskih gnojil (gnojnica, gnojevka, bioplinska gnojevka ali digestat) na VSEH kmetijskih zemljiščih, ki traja do 1. marca. Gnojenje s hlevskim gnojem in kompostom se bo lahko izvajalo še do 1. decembra, nato pa bo prepoved veljala do 15. februarja. Glede prepovedi rabe mineralnih gnojil, ki vsebujejo dušik pa je ta že začela veljati s 15. oktobrom in bo trajala do 1. marca. Kot izjema se lahko uporabi mineralno dušično gnojilo za gnojenje ozimin, do 40 kg N/ha, do 1. decembra. Nato pa je absolutna prepoved do 15. februarja. V rastlinjakih ta prepoved ne velja.

Slika 2: Njive pokrite z zelenim pokrovom  varujejo tla in vodo (foto: Mateja Strgulec)

Za gnojenje na še bolj varovanih zemljiščih, na t. i. vodovarstvenem območju (VVO), ki so določeni največkrat z občinskimi odloki, v  Beli Krajini, pa so vodni viri varovani z državno uredbo od leta 2016 dalje veljajo še strožji ukrepi. Uredba prinaša poleg časovnih prepovedi še sledeče prepovedi: gnojenje brez gnojilnega načrta, shranjevanje organskih gnojil na prostem, uporabo in shranjevanje blata iz čistilnih naprav, komposta in pregnitega blata  (digestata), gnojenje z vsebino greznic, blatom komunalnih ali čistilnih naprav ter vnos zemeljskega izkopa. Na najožjem VVO I pa veljajo še strožje omejitve. Poleg že naštetih, veljajo še sledeče prepovedi: gnojenje z gnojevko in gnojnico, preoravanje trajnega travinja, gnojenje z uležanim hlevskim gnojem preko  140 kg dušika na hektar letno, imeti gola kmetijska zemljišča in preseganje predpisanih največjih enkratnih odmerkov dušika iz mineralnih gnojil, kot so navedeni v uredbi.

Mateja Strgulec, specialistka za poljedelstvo in travništvo

KGZS - Zavod NM