Slika 1: Koruza(foto Mateja Strgulec)

Tehnologija pridelave koruze je v Sloveniji med vsemi poljščinami najbolje osvojena in izvajana v praksah, kar se odraža predvsem v višjih pridelkih. Glede na spremenjeno vremensko oz. podnebno dogajanja pa podajamo nekaj nasvetov, ki izboljšujejo trajnostno pridelavo koruze in so vezani na uvajanje sprememb pri pripravi oz. obdelavi njiv za setev, po izvajanju prezimnih oz. neprezimnih dosevkov. Priporočamo tudi spremembe za boljše izkoriščanje tekočih živinskih gnojil (TŽG) in s tem manjšo potrebo po dokupu mineralnih gnojil.  Izpostavljeni nasveti so namenjeni izboljšanju trajne rodovitnosti tal, ki temelji na povečevanju organske snovi v tleh, ki omogoča tudi lažjo in zmanjšano obdelavo tal.

Ključne besede: Koruza, setev

Tradicionalen čas setve koruze je bil okrog 20. aprila, sedaj  ugotavljamo, da nam vreme pogosto omogoča bolj zgodnjo setev, če so le podani pogoji, da so tla dovolj topla, od 8-10^oC in vremenska napoved kaže večdnevno toplo vreme. Z ranejšo setvijo dosežemo, da  koruza cveti preden nastopi čas pogostih suš in tako dosežemo izboljšano oploditev in dobro zasnovo storža, hkrati pa omogočimo pravočasno spravilo koruze in  pravočasno setev ozimnih žit in prezimnih dosevkov.

Z novim programskim obdobjem, ki še bolj spodbuja pokritost tal in setve dosevkov, je podana tudi dobra priložnost za učinkovitejše gnojenje s tekočimi živinskimi gnojili. Kadar jih razvažamo po ozelenjenih njivah, še pred temeljno obdelavo tal, veliko bolj učinkovito ustvarjamo humus v tleh in povečujemo izkoristek hranil iz živinskih gnojil. . Strmimo tudi k temu, da to zadelavo dosevkov v tla ne opravimo prezgodaj , pač pa čim bližje času setve koruze. 

Slika: Cisterna z vlečnimi cevmi pri razvozu dosevka DTM za podor (foto Mateja Strgulec)

Na živinorejskih kmetijah osnovno gnojenje temelji na organskih gnojilih, predvsem  gnojevki, ki se pogosto dodaja v odmerkih okrog 30 m3/ha in ustreznem dodatku mineralnih gnojil. Pred uporabo mineralnih gnojil, je skupaj z gnojevko možno oz. priporočeno dodati samostojni stabilizator dušika, ki povečuje učinkovitost dušika iz gnojil, hkrati pa zmanjšuje izpuste toplogrednih plinov. V ta namen imamo na novo razpisano podporo v okviru SOPO sheme: Dodatki za zmanjšanje emisij amonijaka in TGP. Podrobnejše napotke za izvajanje sheme lahko dobite iz opisa ukrepa in pri svojih kmetijskih svetovalcih. 

Temeljnemu gnojenju tal sledi obdelava tal, ki je lahko oranje, še boljše pa zmanjšana obdelava tal. Med pionirji na področju zmanjšane obdelave tal je tudi kmetija Pflege iz Cerkelj ob Krki, ki uvaja zmanjšano (oz. ohranitveno) obdelavo že okrog 10 let. Najprej na lažjih tleh, sedaj pa tudi na težjih. Z zmanjšano obdelavo pridelujejo tudi koruzo, saj imajo za to primerno sejalnico. Sprememba obdelave tal je zahtevala poleg spremembe razmišljanja in uvajanja dosevkov v kolobar tudi nakup novih orodij. Največ uporabljajo kratke krožne brane, s katerimi obdelujejo do globine 10-15 cm.

Slika: Agro masz , diskaste krožne brane, premer krožnikov 56 cm, s česalom in s packer valjarjem,  delovne širine 3 m, pri pripravi njive za setev koruze in zadelavi dosevka iz krmne ogrščice, predhodno zmulčene ( foto Franci Bambič)

Njihova priprava tal za setev koruze  se prilagaja zadelavi dosevkov, ki so stalnica po spravilu glavnih kultur v kolobarju. Strmijo k zmanjševanju porabe energije za obdelavo tal in puščanju čimveč rastlinskih ostankov na površini.  V primeru velike zbitosti tal v strniščih pa uporabljajo tudi rahljalnik do globine 25-30 cm. Izvedba setve je na tako pripravljena tla, ki puščajo najmanj 30 odstotkov rastlinskih ostankov na površini tal (kot zastirko) zahtevnejša in zahteva uporabo diskaste sejalnice težje izvedbe, ki ustvari zadosten pritisk tal v okolici semena in s tem enakomerno globino setve, za enakomeren in hiter vznik koruze. Pionirske kmetije, kot je Pflegetova dokazujejo, da je dejansko možno z zmanjšano obdelavo pridelati koruzo, v pričakovanih pridelkih in po konkurenčni ceni.

Slika: setev koruze s pnevmatsko diskasto 4 vrstno sejalnico Gaspardo

Ob predstavljenih tehnoloških usmeritvah spodbujamo tudi na izbor primernega hibrida koruze. Ravno to ima poleg ustreznega gnojenja največji vpliv na  dober pridelek koruze. Le hibrid, ki mu ustrezajo rastne razmere  na vaših njivah,  daje dober pridelek ustrezne kakovosti ter je dovolj odporen na bolezni in škodljivce. S tem namenom je v Sloveniji že vrsto let vpeljan sistem preskušanja sort  koruznih hibridov za zrnje in silažo ter druge kmetijske rastline, ki omogoča preverjanje njihovih gospodarsko pomembnih lastnosti in jih opravljajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, na šestih poskusnih mestih, z različnimi talnimi in podnebnimi značilnostmi. Rezultati preizkušanja so objavljeni na spletnih straneh https://www.kis.si/JS_POLJEDELSTVO/

Dodatno je uvedena tudi skupna ocena hibrida, ki jo najdete v Priporočeni sortni listi koruze za zrnje in silaže za leto 2024 na povezavi  https://www.kis.si/f/docs/Koruza/PRIPOROCENA_SORTNA_LISTA_2024.pdf

Pripravila: Mateja Strgulec, Svetovalka za poljedelstvo, KGZS Zavod NM