Slika_1_Namakanje čebule z razpršilci__Pelko_N.

Ključne besede: Pridelava hrane, namakanje, podnebne spremembe, zelenjava

Izzivi v namakanju

Voda je temelj preživetja živih bitij in v kmetijstvu nujno potreben vir za pridelavo hrane. Zaradi podnebnih sprememb se spreminjajo tudi pridelovalni pogoji; povečuje se temperatura ozračja in tal, padavine so razporejene drugače, več je suše in ostalih ekstremnih vremenskih dogodkov, povečala se je tudi erozija kmetijskih tal.

 Slika_1_Namakanje čebule z razpršilci__Pelko_N.

Dolgoročne projekcije vremena v prihodnosti, žal tudi za Slovenijo, kažejo na pomanjkanje vode oziroma zmanjšanje njene oblice v vegetacijskem obdobju. Zavedati se moramo tudi dejstva, da bo proizvodnjo hrane, zaradi naraščajoče populacije (15. novembra 2022 smo po podatkih ZN presegli število 8 milijard) nemogoče zmanjševati in da bodo cene hrane v prihodnosti večje. Z vidika pridelave hrane je zato potrebno v prihodnosti storiti veliko več za večjo okoljsko in ekonomsko učinkovitost ter poskrbeti za dolgoročno stabilnost pridelave hrane v Sloveniji. Kmetije se morajo zavedati pomena vode za pridelavo, saj bodo le tako lahko konkurenčne, ekonomsko uspešne ter tehnološko in okoljsko ustrezno opremljene. Po podatkih MKGP v Sloveniji namakamo le okoli 2 % kmetijskih zemljišč. Glede na podnebno situacijo postaja namakanje ključni dejavnik uspešne kmetijske proizvodnje. Oskrba z vodo bo v prihodnosti eden od pomembnejših dejavnikov za stabilen in kakovosten pridelek. Možnost uporabe vode v pridelavi zelenjave, sadja in poljščin pa ima več pozitivnih vplivov, poveča namreč tudi možnost bolj usmerjenega gnojenja, vpliva na večji izkoristek hranil in ob strokovno ustrezni rabi vode zmanjša možnost onesnaževanja površinskih in podzemnih vod. Vode je, letno gledano, trenutno dovolj. Zgovoren je podatek, da bi v Sloveniji iz površinskih vod potencialno lahko namakali okoli 62.900 ha kmetijskih površin, kjer pa je lahko zadostna količina vode za namakanje, zaradi suš in nizkih vodostajev v pridelovalni sezoni tudi omejena. Za vse kmetije, ki nimajo površinskega vira vode ali dostopne podtalne vode je zelo interesanten vodni vir potencialna zimska in jesenska nabira vode površinskega odtoka (meteorne vode), kar vse premalo izkoriščamo. To sicer pomeni, da so na takih kmetijah potrebne investicije v  izgradnjo zadrževalnikov, vkopi zadrževalnikov v tla pod nivo ornice ali postavitve bazenov za hrambo vode. Ocenjujemo, da so te investicije za naše kmetijstvo nujne, saj bodo suše v prihodnosti vse pogostejša stalnica. Stroški iskanja ustreznega vodnega vira in vlaganje v namakalno opremo pa bodo zaradi prihodnje podnebne krize kmetom zagotovo povrnjene. Brez vodnega vira in namakalne opreme so danes predvsem manjše in srednje kmetije, ki pa lahko veliko prispevajo k dvigu samooskrbe s hrano predvsem v sektorjih, kot je pridelava zelenjave, zelišč in sadja, tudi nekaterih poljščin, s katerimi lahko na kmetiji ustvarimo večjo dodano vrednost in z njimi lažje direktno vstopamo na trg. Zaradi podnebne krize si kmetijci v prihodnosti pridelave hrane brez vode niti ne predstavljamo. Nujen je spremenjen pristop. Potrebujemo intenzivnejše investiranje v omenjeni segment in stalno prilagajanje, povečevanje zavedanja vseh sektorjev o pomenu vode za kmetijsko pridelavo in tudi povečana vlaganja v posredne ukrepe za izboljševanje sposobnosti zadrževanja vode v tleh, v izboljšanje infiltracijskih sposobnosti tal, v preprečevanje izhlapevanja vode in zmanjševanje kapilarnega dviga. Vsi našteti ukrepi v velikem deležu vplivajo tudi na varčevanje vode in naraščanje stabilnosti pridelovalnih sistemov. Enako ali še bolj kot zgoraj našteto pa je pomembno strokovno pravilno namakanje, ko vodo imamo. Najoptimalnejše so rešitve, ki stalno merijo vodo v tleh ob upoštevanju vodozadrževalnih sposobnosti tal, dnevnem vremenskem stanju, večdnevni vremenski napovedi in fenofazi namakane kulture. Pridelovalcu lahko merilni sistemi napovedujejo dnevno potrebo po vodi glede na izbrano namakalno tehniko. Pri tem pridelovalcem lahko pomagajo sistemi za podporo namakanju, ki so bili razviti v okviru EIP projektov. Eden od njih je SPON (https://spon.si/), ki je bil razvit v okviru projekta EIP Pro pridelava in je brezplačno dostopen na spletni strani ARSO. Drugi informacijski sistem za podporo pri namakanju je IRRIGEN, ki je plačljiv in je bil razvit v okviru EIP Digitalizacija namakanja zelenjava. Oba merilna sistema optimalno preskrbo rastlin z vodo izračunata glede na prej naštete parametre. Uporabnikom omogočata vpogled na gibanje vode v tleh na telefonu ali računalniku. Pridelovalec dnevno dobi informacijo o potrebni količini vode, o potrebnem trajanju namakanja in ima vpogled tudi v časovno dinamiko količine razpoložljive vode v tleh. Za vzpostavitev obeh sistemov je potreben nakup opreme. Za več informacij kontaktirajte KGZS Zavod Novo mesto.

Natalija Pelko; KGZS Zavod Novo mesto