Slika_1_Drobnica_Sotošek_V

Ključne besede: živinoreja, drobnica, digitalizacija

V zadnjem času je vse več govora o dobrem počutju živali. Živali se najbolje počutijo v naravi, ko imajo na voljo dovolj kakovostne krme za pašo, na voljo vodo in mineralno vitaminske dodatke in so varne pred zvermi. Mnogi rejci so že naredili velik premik v smeri reje na prostem ali k paši v pretežnem delu leta, a ne smemo zanemariti dejstva, da klimatske razmere pogosto ne nudijo pogojev za drobnici prijazno pašno rejo. Poleg tega se mnogo rejcev sooča z napadi zveri, zato je kombinacija nadzorovane paše in zimske hlevske reje tista, ki nam zagotavlja dobre rejske rezultate ob ugodnemu počutju živali.

Hlevska reja se je v preteklosti uveljavila zaradi lažjega zbiranja hlevskega gnoja, zaradi preprečevanja bolezni, lažjega rokovanja z živalmi ter zaradi zaščite pred zvermi. Hlevi za drobnico so v Sloveniji v povprečju starejše gradnje, ki so bili bodisi predelani iz hlevov za govedo ali postavljeni kot nezahteven objekt. Večinoma so enoprostorski, reja pa povečini poteka na globokem nastilju. Glavni izzivi hlevske reje pri nas so povezani z zagotavljanjem zadostne talne površine za posamezne kategorije živali in z zadostnim številom krmnih mest. Predvsem manjše reje manj pogosto zagotavljajo možnost delitve tropa po kategorijah, kjer bi jim lahko zagotovili, bodisi dovolj prostora, bodisi ustrezno oskrbo primerno kategoriji. Glavne težave s katerimi se v hlevih srečujejo rejci so premajhni prostori, preozki prehodi in nizki stropi. V hlevih je velikokrat neustrezna osvetlitev in klima. Vsi omenjeni dejavniki onemogočajo strojno delo in odvračajo mlajšo generacijo na kmetiji, ki ni pripravljena vložiti toliko ročnega dela v rejo drobnice. Dobro počutje živali in tudi rejcev v takšnih hlevih ni zadostno.

Pri načrtovanju velikosti hleva upoštevamo značilnosti vrste in pasme. Izhodišče za načrtovanje tlorisne neto površine hleva so prostorske zahteve za ekološko kmetovanje, to je 1,5 m² na ovco ali kozo in dodatnih 0,35 m² na jagnjeta ali kozlička. Širina jasli, ki bodo zagotavljale sočasno konzumacijo vsem je priporočena 0,40 m na ovco oziroma kozo in 0,2 m na jagnjeta oziroma kozlička. Če hlev in naravne danosti okolice omogočajo izpust, potem načrtujemo 2,5 m² na plemensko žival in 0,5 m² na jagnjeta ali  kozlička.

Dobre klimatske razmere v hlevu zagotavlja dovolj velik volumen hleva in velik pretok zraka, ki pa ni prepih. Zadostno osvetlitev dosežemo, ko imamo hkrati svetlobno propustnih delov sten hleva za vsaj za 5 % tlorisa hleva. Priporočilo izhaja iz standardov za dobro počutje rejnih živali, še svetlejši hlev z naravno ali umetno osvetlitvijo rejcu omogoča boljše opazovanje živali. Nadstandardno osvetlitev tako predstavlja odprti hlev (zaprte samo tri stranice).

Nekateri rejci se odločajo tudi za prezimovanje drobnice na prostem. Živali se na prezimovanje pripravi postopoma, ko po jesenski paši ne vhlevimo več živali v hlev. Pomembno je , da imajo živali na voljo dovolj voluminozne krme in pitno vodo. Konzumacija krme se poveča za okrog 20 %. Pomembno je, da ovc v jeseni ne strižemo prepozno, da jim runo do zime nekoliko poraste. V primeru slabega vremena moramo živalim zagotoviti urejen in suh prostor z ležišči, ki je pokrit s streho.

Tudi rejci drobnice se pri svoji reji poslužujejo sodobne tehnologije, ki jim omogoča boljši nadzor nad živalmi in boljše rezultate prireje. Videonadzor je prisoten že skoraj v vseh gospodarskih panogah in  omogoča kratek vpogled v različnih časovnih obdobjih v realnem času ali hiter ogled posnetkov preteklega dogajanja (fast view). Informacije o dogajanju so skoncentrirane v krajšem časovnem obdobju od sicer potrebnega časa za opazovanje. Informacije nudijo odgovore o vseh odstopanjih na nivoju živali: bolezen, kotitev, pojatev… Na nivoju tropa: vznemirjenost, napake na infrastrukturi pašnika ali hleva (npr.: pomanjkanje krme, motena oskrba z vodo). Nenazadnje so kamere lahko koristne tudi pri varovanju premoženja.

Rejci drobnice uporabljajo tudi tehnologijo sledenja živalim s pomočjo elektronskih ovratnic in satelitskega določanja lokacije. Poleg sledenja na zemljevidu vam sistem omogoča tudi možnost nastavitve navidezne ograje, ki deluje kot virtualna meja oziroma območje. Ko žival vstopi ali zapusti vnaprej nastavljeno območje, se sproži opozorilo, ki vas o dogodku obvesti s klicem, poslanim SMS-om ali poslanim elektronskim sporočilom. Sledenje tropu je pomembno, ko gre za določanje lokacije in načina gibanja na odročnih, nedostopnih obširnih pašnikih, kakršne so pri nas planine. Lokacija je pomembna, ko se trop izgubi, kot posledica po napadu zveri.

Uporaba najnovejše tehnologije v živinoreji ni vprašanje prihodnosti, ampak dejstvo trenutne stvarnosti. Njena uporaba je odvisna od cene in koristi, ki jih nudi. Še vedno pa je skrbno oko rejca tisto, ki mora biti prisotno pri reji živali, če želimo imeti dobro prirejo.

Vladimir Sotošek, Vinko Mrzel, Tilka Klinar