Slika_1_čmrlj_Sven Lachmann

Stalna rodnost sadnih rastlin  je odvisna od ravnovesja med rastjo in rodnostjo. Obilno cvetenje mora biti pospremljeno z lepim vremenom in prisotnostjo dovolj velikega števila opraševalcev. Kako si lahko pomagamo ob hladnih in deževnih pomladih, kot je letošnja? 

Ključne besede: Opraševalci, oplodnja, deževno vreme, mrzla pomlad, SOPO intervencija

Stalna, neizmenična rodnost sadnih rastlin je odvisna od ravnovesja med rastjo in rodnostjo. Obilno cvetenje mora biti pospremljeno z lepim vremenom in prisotnostjo dovolj velikega števila opraševalcev. Sadne rastline oprašujejo različne žuželke. Ob iskanju medičine in cvetnega prahu na svojem telesu prenesejo pelod na brazdo pestiča in s tem omogočijo oploditev plodnice ter razvoj plodov. Navzkrižno opraševanje med sortami iste sadne vrste je zaželeno in pogosto celo nujno. Nekatere sorte so namreč samooplodne, kar pomeni, da cvetni prah iste sorte oplodi plodnice in omogoča razvoj plodu. Druge sorte so samoneoplodne, kar pomeni da cvetni prah ne oplodi plodnic iste sorte ampak za oploditev potrebuje drugo sorto. Sorte, ki oprašujejo druge sorte, imenujemo opraševalne. Glede na to, da imajo sadne rastline zelo različne cvetove, so tudi opraševalci zelo različni.

Med sadnimi rastlinami so tudi take, ki plodove razvijejo brez oploditve. Tak način oploditve se imenuje pertenokarpija. Najpogosteje partenokarpne plodove razvijejo hruške. Občasno delno partenokarpne plodove razvijejo tudi druge sadne vrste (jablana, ameriška borovnica). Taki  plodovi so običajno delno nepravilno oblikovani in zato velikokrat netržni.

Pomena dobre oprašitve sadnega drevja se zavemo v mrzlih letih, saj v razmeroma toplih letih o opraševanju ne razmišljamo kaj dosti, saj nam čebele, čmrlji, mušice, mravlje in ostale žuželke zelo dobro oprašijo cvetoča drevesa. Ko pa pride do leta, kot je letos, in je pomlad mrzla, deževna, šele spoznamo vrednost opraševalcev, in to predvsem v času obiranja, ko je pridelek zmanjšan ali pa slabše kakovosti.

V tem tednu so cvetele češnje, ki cvetijo izredno kratek čas, le nekaj dni in zato je dovolj opraševalcev še bolj pomembno. Cvetele so v slabem in hladnem vremenu. Zato je smiselno, da se v nasade češenj in višenj postavlja gnezdišča za čebele samotarke. Tako je oprašitev v deževni pomladi zagotovljena že v par urah lepega vremena. Predvsem v taki pomladi kot je letošnja, je zagotavljanje dovoljšnjega števila opraševalcev ključna.

Na MKGP-ju so pomembnost opraševalcev prepoznali in v letošnjem letu je možnost, da vam izdelavo gnezdilnic za divje opraševalce finančno podprejo. Kakšne morajo biti gnezdilnice, bodo podali v posebnih navodilih, ki jih žal še niso objavili, zato vam jih bomo predstavili takoj, ko bodo objavljena.

Poleg zagotovitve življenjskih prostorov za koristne organizme, mora pridelovalec zagotoviti še vsaj eno od ostalih dveh zahtev, in sicer vzdrževanje medvrstnega prostora ali vzpostavitev cvetočega pasu.

Shema ima kratico INP 8.11 Ohranjanje biotske raznovrstnosti v trajnih nasadih – BIORAZTN. Shema je enoletna, izvajati mora vsaj dve od treh kmetijskih praks na posameznem GERKU z rabo 1211, 1221  in 1230. Ni potrebno vključiti vseh GERKOV z isto rabo, na tistih ki jih, pa morate izvajati vsaj dve od zgoraj naštetih kmetijskih praks. Za izbrane kmetijske prakse se mora voditi evidenco o delovnih opravilih  ter evidenco o uporabi organskih in mineralnih gnojil.

Če želite izvajati intervencijo, to poveste ob oddaji zbirne vloge, ki jo oddate pri svojem svetovalcu. Podpora znaša predvidoma 273,20 EUR/ha.

Zapisala:

Mag. Urška Cvelbar, svetovalka za varovanje okolja, narave ter sadjarstvo