Afriška prašičja kuga (APK) je nalezljiva virusna bolezen, ki prizadene divje in domače prašiče. Bolezen se prenaša z neposrednim dotikom med divjimi in domačimi prašiči. Za bolezen je značilno, da se izredno hitro širi. V primeru pojava APK v Sloveniji, bi le ta predstavljala resno grožnjo slovenski prašičereji, saj posledice bolezni povzročajo veliko gospodarsko škodo.

Ključne besede: APK, nalezljiva bolezen, diviji in domači prašiči, biovarnostni ukrepi

Na Hrvaškem so bolezen afriško prašičjo kugo (APK) potrdili 26. 6. 2023. Okužena obrata se nahajata v Vukovarsko Sremski županiji na območju Bijeline (Republika Srbska), v bližini meje s Srbijo ter Bosno in Hercegovino. Bolezen se širi tudi v Italiji in na Madžarskem (Slika1). Zato pozivamo rejce k doslednem izvajanju biovarnostnih ukrepov.

APK

APK ni nevarna človeku, je pa zelo nevarna infekcijska bolezen domačih in divjih prašičev in prav zaradi tega spada po Pravilniku o bolezni živali med obvezno prijavljive bolezni. V kolikor se pojavi bolezen ali se pojavijo znaki bolezni, na podlagi katerih se sumi, da je žival zbolela ali poginila za to boleznijo, mora imetnik živali to takoj sporočiti veterinarski organizaciji. Imetnik živali mora do prihoda veterinarja zavarovati območje in hkrati preprečiti dostop do sumljive živali oziroma trupla poginule živali.

Slika 1: Prijavljeni primeri APK v letu 2023 iz sistema Evropske unije za prijavo bolezni ADIS (vir: internet 27. 6. 2023)

Slika 2: Prijavljeni primeri APK v letu 2023 pri divjih prašičih (vir: internet  27. 6. 2023)

Slika 3: Prijavljeni primeri APK v letu 2023 pri domačih prašičih (vir: internet 27. 6. 2023)

PRENOS bolezni in UKREPI:

APK je zelo nalezljiva virusna bolezen za katero NI dostopnega cepiva in NE zdravila. Bodimo odgovorni vsi, še posebej pa rejci prašičev. APK je bolezen, ki se prenaša preko bolnih na zdrave prašičev in sicer z neposrednim stikom okužene živali z zdravo, tudi z urinom in blatom bolnih živali, preko okuženih poginulih živali, okužene krme in nastilja. Za prenos bolezni na daljše razdalje pa je po navadi kriv človek s svojim ravnanjem. Tveganje za prenos in širjenje bolezni je v tem času zelo veliko, predvsem zaradi povečanega tranzitnega prometa, predvsem iz držav, kjer je bolezen prisotna.

Vnos bolezni v državo lahko prinesejo tudi turisti, sezonski delavci in drugi potniki, ki v osebni prtljagi prevažajo meso in mesne izdelke, ki izvirajo od okuženih domačih ali divjih prašičev. Svetujemo vam, da v primeru, ko se vračate z daljše poti ali lovskega turizma, ne prinašate v državo mesnih izdelkov ali lovskih trofej, ki niso ustrezno obdelane, oziroma ne prinašate surovin in živil z območij, kjer veljajo omejitve zaradi bolezni APK. Ne krmite prašičev z ostanki hrane. Posebej bi vas radi opozorili še na to, da bodite pozorni pri uvozu krme (žita, slama,…) iz držav, kjer potrjena APK, tudi ta je lahko okužena. Prav zaradi tega je zelo pomembno, da imetniki živali strogo in natančno izvajate tako zunanje kot tudi notranje biovarnostne ukrepe.

Bolezen se lahko prenese na kmetijo z nezadostnim čiščenjem in razkuževanjem transportnih (prevoz živali, krme, odvoz kadavrov,..) in drugih vozil (lastnih in obiskovalcev). V objekte za rejo živali pa se lahko bolezen prenese preko obutve, obleke, opreme, ki je predhodno prišla v stik z virusom. Ko je bolezen prisotna v okolju, bodisi v hlevu ali v naravi, se širi predvsem z neposrednim stikom zdravih z okuženimi (mrtvimi ali bolnimi) domačimi oziroma divjimi prašiči.

Rejci z enim ali dvema prašičema registrirajte svojo rejo (na Upravni enoti si pridobite si KMG-MID) in prašiče vpišite v Centralni register prašičev ter poskrbite, da so živali označene in registrirane skladno z veljavno zakonodajo. Živali kupujte iz preverjenih rej z znanim zdravstvenim statusom ter poskrbite, da novo nabavljene živali vhlevite ločeno od vaše domače reje. Tistim rejcem, ki imajo svoje prašiče v izpustih, oborah ali na pašnikih, svetujemo, da uredijo okoli izpusta, pašnika ali obore dvojno ograjo (slika 4). Le ta bo preprečila, da bi divji prašiči prišli v stik z domačimi.

Slika 4: Primer dvojne ograje

Pred vhodom v objekte za rejo živali namestite razkuževalne bariere. Razkužilo mora biti v stiku s čisto površino, ki jo želite razkužiti od 15 do 30 minut. Pri pripravi sredstva za razkuževanje dosledno upoštevajte navodila proizvajalca. Pred obiskom tretje osebe je priporočljivo, da le ta ni bila v stiku z drugimi prašiči vsaj 72 ur pred prihodom na vašo kmetijo. Zaprite svoje hleve in ne dovolite obiskovalcem, da brez vaše vednosti vstopajo v objekte za rejo živali.

Na objekte za rejo živali obesite nalepke za prepoved vstopa (slika 5).

 Slika 5: Primer opozorilne nalepke

Obiskovalce pred vstopom v hlev preoblecite, preobujte in poskrbite, da si razkužijo roke in obuvala. Vodite evidence o obiskih, s tem si zagotavljate sledljivost in hkrati povečujete biovarnost. Biovarnost na vaši kmetiji boste še povečali, če bodo v objekte z rejo živali vstopale le osebe, ki so zadolžene za oskrbo živali. Za delo z živalmi uporabljajte posebno obleko in obutev, ki je namenjena le za delo v hlevu.

Gozdarji, delavci v gozdu, lovci, pohodniki v primeru, če v gozdu najdete poginulega divjega prašiča, nemudoma podajte prijavo na 112. Pri tem je zelo pomembno, da se živali ne dotikate in po prihodu domov oblačila zamenjate in operete ter obutev temeljito očistite in tudi razkužite. Če imate ob tem še doma prašiče, morate biti izredno pazljivi, da ne bi prenesli bolezni domačim prašičem.

FILM: Afriška prašičja kuga – Kako biti en korak naprej (vir: MKGP)

https://www.youtube.com/watch?v=2t4PwopbWVs

Novo mesto, 29.6.2023

KGZS – Zavod NM

Anja Mežan, specialist za živinorejo

mag. Andrej Kastelic, vodja oddelka za živinorejo